Pohištvo

Eno od temeljnih načel Montessori filozofije je, da mora biti okolje v katerem se otrok razvija res prilagojeno njemu. Biti mora takšno, da ga otrok lahko obvlada, da spodbuja njegovo samostojnost, da je oblikovano tako, da spodbuja njegov čut za estetiko. Otrok se mora v tem okolju počutiti svobodnega. Vse stvari, ki so v okolju morajo biti prilagojene tako, da so otroku dostopne, da kar se le da spodbujajo njegov razvoj.

Z zavedanjem vega tega in na podlagi izkušenj z lastnimi otroki, smo razvili idejo o Montessori sobici. Gre za pohištvo, ki je oblikovano in narejeno po načelih, ki jim je sledila Maria Montessori. Omare so dovolj nizke, da si otrok lahko oblačila izbira sam. Postelja je nizka, da lahko otrok takoj ko je tega sposoben samostojno vstaja oziroma gre spat. Police za materiale, knjige oziroma druge otrokove pripomočke so prav tako narejene po merah, da otrok stvari samostojno lahko doseže. V sobici je nizka previjalna miza in veliko ogledalo, ki je eden od zelo pomembnih elementov v Montessori okoljih, saj še posebej spodbujajo otrokov razvoj v najnežnejšem obdobju.
Montessori sobica je zasnovana tako, da je okolje kar se da stimulativno ob enem pa tudi domače, nežno in prijetno, za otroka od rojstva naprej.

Zakaj je Montessori sobica dobra za otroka?
Ker je okolje zasnovano tako, da ima otrok stvari ves čas na voljo in na dosegu (seveda so to stvari, ki jih starši skrbno pripravimo in izberemo starosti, sposobnostim in zmožnostim primerno) se bo počutil samozavestno, ker bo okolje obvladoval. Torej krepi otrokovo samozavest. Prav tako krepimo otrokovo samostojnost, ker mu damo možnost, da v svojem okolju po svojih zmožnostih zase poskrbi popolnoma samostojno. Zgodaj mu damo možnost, da se sam odloča kaj bo oblekel. Damo mu priložnost, da lahko samostojno izbira (seveda v vnaprej pripravljenem okolju). Ker je okolje prav njegovo in ker ima vsaka stvar svoje mesto bo otrok za to okolje že zgodaj lahko začel tudi samostojno skrbeti. Torej govorimo tudi o skrbi za svoje stvari, za red. Vse te kompetence pa se razvijajo v njemu najbližjem, naravnem, domačem okolju v najnežnejšem obdobju njegovega razvoja.